Page 15 - Digital handbook - Slovenian

3.6 Veščine zagovorništva

Opremiti posameznike z zmožnostjo zagovarjanja svojih potrebščin in potrebščin drugih,
še posebej v kontekstu invalidnosti.

Teorija:

Zagovorništvo vključuje spodbujanje in obrambo človekovih pravic, potreb in interesov.
Zagovornik je oseba, ki se bori za svoje ali druge pravice. Medtem ko veliko ljudi lahko
zagovarja svoje pravice, potrebe in interese, pa se nekateri s tem soočajo kot izziv. Eden
od načinov za spodbujanje vključenosti in širjenje priložnosti za ljudi z invalidnostjo ali

posebne izobraževalne potrebe (SEN) je ozaveščanje o invalidnosti v družbi. Veščine
zagovorništva pomagajo posameznikom, da se oglasijo, sprejemajo informirane odločitve
in ukrepajo za zaščito svojih pravic. Te veščine so ključnega pomena, še posebej za osebe z

invalidnostjo ali SEN, da so njihove potrebe izpolnjene in da se sliši njihov glas. Ključni
elementi zagovorništva vključujejo razumevanje lastnih pravic, učinkovito komunikacijo,
reševanje problemov in odpornost. Zagovorništvo je lahko samozagovorništvo, kjer
posamezniki zastopajo svoje interese, ali skupinsko zagovorništvo, kjer ljudje sodelujejo za
skupni cilj. Z učenjem veščin samozagovorništva lahko ljudje z invalidnostjo ali SEN

uveljavljajo svoje pravice, prevzamejo nadzor nad svojim življenjem in sprejemajo lastne
odločitve. Te veščine bi se morale učiti vse osebe, ki stopajo v odraslost, zlasti tiste z
invalidnostjo.

Kako je to povezano z mladinskim delom:
V mladinskem delu so veščine zagovorništva ključne za opolnomočenje mladih, zlasti tistih
z invalidnostjo ali posebnimi izobraževalnimi potrebami (SEN), da postanejo aktivni člani
svojih skupnosti. Mladinski delavci igrajo ključno vlogo pri razvijanju teh veščin skozi

izobraževanje, mentorstvo in ustvarjanje podpornih okolij, kjer so glasovi mladih cenjeni.
Z spodbujanjem veščin zagovorništva mladinski delavci opolnomočijo mlade, da se
soočajo z izzivi, iščejo podporo, uveljavljajo svoje pravice, spodbujajo vključevanje, se

soočajo z izključujočimi praksami, ustvarjajo vključujoča okolja, gradijo zaupanje, razvijajo
samoučinkovitost in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja, kar spodbuja
občutek za lastno agencijo in odgovornost. Za izboljšanje veščin zagovorništva pri mladih
je pomembno, da se osredotočimo na razvoj njihovih komunikacijskih in vodstvenih
sposobnosti, hkrati pa zagotovimo, da imajo trden občutek za svoje pravice in vedo, kako

jih uveljavljati. Mentorstvo in podporo vrstnikov sta prav tako dragocena pristopa, še
posebej za mlade s SEN, saj lahko spodbujata pozitivne odnose, neodvisnost in socialno
integracijo.

15