Page 10 - Digital handbook - Slovenian

Prevzemanje perspektive:

V skupinskem okolju mladinski delavec opazi konflikt med dvema udeležencema. S
prakticiranjem prevzemanja perspektive mladinski delavec upošteva stališče vsakega
posameznika, jim pomaga razumeti čustva drug drugega ter omogoči pogovor, ki vodi k
konstruktivnemu reševanju konflikta.

Strategije za razvijanje empatije in veščin prevzemanja perspektive:

Popolnoma se vključite v pogovore brez motenj.
Bodite pozorni na neverbalne signale za globlje razumevanje.
Izogibajte se zaprtim vprašanjem, da spodbudite celovito deljenje.
Sodelujte v aktivnostih, kjer stopite v čevlje drugih.
Raziskujte različna stališča v literaturi.
Razpravljajte o temah in perspektivah, da poglobite razumevanje.

Aktivnost: Preprosta, ne zahteva veliko virov, kot je energizer.

3.2 Kulturna zavest in občutljivost
Namen je razviti razumevanje različnih kultur, tradicij in običajev ter spodbujati odprtost in
nepristranski pristop do kulturne raznolikosti.

Teorija:
Razumevanje razlik in podobnosti med seboj in drugimi kulturami, brez dodeljevanja
vrednosti. Gre predvsem za izogibanje sodbam na podlagi kulturnih razlik. Kulturna
ozaveščenost in občutljivost vključujeta prepoznavanje kulturnih razlik, izogibanje sodbam
in spodbujanje pozitivnega vedenja.

Kako je to povezano z mladinskim delom:

Praktičarji v mladinskem delu morajo biti ozaveščeni o lastni kulturi, prepričanjih,
pristranskostih in svetovnih pogledih. To samozavedanje zagotavlja, da so njihovi odzivi na
mlade iz različnih okolij empatični in nepristranski.

Kulturna občutljivost priznava, da se mladi iz begunske in migrantske skupnosti soočajo s

posebnimi izzivi, zaradi katerih so potrebni prilagojeni pristopi za obravnavo njihovih
specifičnih potrebščin. Z ozaveščenostjo o kulturnih razlikah praktičarji ustvarjajo okolje, v
katerem se mladi posamezniki počutijo razumljeni, sprejeti in cenjeni, kar pripomore k
vključujočemu mladinskemu delu. Razumevanje dinamične narave kulture, prepoznavanje
edinstvenih pritiskov in uporaba pristopa, ki temelji na krepitvi posameznikovih moči, so
ključni dejavniki uspeha.

Neobsojoči pristopi pomembno povečujejo učinkovitost intervencij v mladinskem delu.

10